Casa Tartini: Knjižnica. Intervju s Kristijanom Knezom, predstavitveni video, produkcija 2021.
Knjižnica: Castrova Dediščina
Knjižna zbirka profesorja Diega de Castra (Piran, 1907 – Roletto, Turin, 2003), ki jo je z oporoko podaril Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini", sestavlja zasebna knjižnica slavnega pirančana. Prepoznaven zaradi svoje večplastne osebnosti, Prof. De Castro je bil statistik, demograf, diplomat, zgodovinar in zavzet intelektualec ter publicist. Specifičnost zbirke opredeluje izbor knjih z več kot 6000 naslovi, ki odsevajo de Castrove mnogotere interese in obveznosti, ki jih je izpolnjeval v času plodnega in dolgega življenja. Precejšen del arhivskega gradiva predstavljajo knjižnji izvodi, revije, različni imeniki in statistični letopisi. Profesor je bil namreč eden vodilnih italijanskih statistikov, predavatelj na različnih univerzah; poučeval je v Torinu in v Rimu. Od tridesetih let prejšnjega stoletja dalje se je posvečal različnim vidikom, povezanim z disciplino statistike, pri čemer je bil pozoren tako na analizo ekonomskih problemov kot na demografske vidike.
V Istri in Trstu se ime Diega de Castra nanaša predvsem na njegovo delo kot predstavnik Italijanske republike v Trstu, v okviru zavezniške vojaške vlade in na njegovo kasnejšo zavzetost pri razvoju zgodovinskih dogodkov na vzhodni meji Italije. Študije in analize, ki se nanašajo na to obdobje, so se združile v njegovem monumentalnem delu Vprašanje Trsta. Italijanska politična in diplomatska akcija od 1943 do 1954, objavljena v dveh zvezkih leta 1981. Diego de Castro je bil neposredno vpleten v dogodke drugega povojnega obdobja. V knjižni zbirki se nahajajo pamfleti, propagandne publikacije, poročila, dela, izdana ob mirovni pogodbi leta 1947 in londonskem memorandumu z leta 1954 ter precejšnja dokumentacija od leta 1945 dalje. Ta del zapuščine združuje dobršen del objavljenega o tržaškem vozlišču, njegovi diplomatski zgodovini in mejni problematiki nasploh. Kot poznavalec bližnje preteklosti naše regije je de Castro potreboval obsežno bibliografijo in zbirke tiskanih dokumentov. Na policah je torej na stotine knjig o predvsem zgodovinskih in političnih temah; prav tako impresivna je tudi zbirka italijanskih diplomatskih dokumentov, ki jo sestavlja več kot sto knjig.
Precejšen del publikacij se nanaša na zgodovino in kulturo v najširšem pomenu Trsta in Istre, s knjigami, ki se nanašajo na narečje, gospodarstvo, aktualne zadeve, tu so tudi velika imena julijanske književnosti in druge knjige 'dobre kulture'. Med najstarejšimi deli izpostavljamo prvo izdajo Historia antica e moderni: sacra e profane della città di Trieste Irenea della Croceja (Benečija 1698). Poseben sklop govori o preteklosti, kulturi in ljudskem jeziku Pirana. Zahvaljujoč nakupom in darilom, ki jih je skrbno hranil, je de Castro zbral precejšnje število del, objavljenih v Furlaniji Julijski krajini in Istri na različne teme. Knjižnica je torej na nek način ogledalo profesorjevih širokih zanimanj in večplastne kulture.
Podaritev knjižnice domačemu kraju gre razumeti kot veliko dejanje nesebične radodarnosti. Tako se je izpolnila njegova želja, da bi Skupnost Italijanov skrbela za knjižno dediščino, ki jo je potrpežljivo zbiral in skrbno hranil, da bi bila na voljo prihodnjim generacijam.
Izbor knjig iz zbirke
Informativni prevod: “Petletni plan razvoja narodnega gospodarstva Ljudske federativne republic Jugoslavije”. Zagreb, 1947.
Informativni prevod: “Dokumenti v zvezi z odnosi med Italijo in Združenimi narodi, zvezek I. Ministrstvo za zunanje zadeve (tajni dokumenti)”, julij-november, 1943.
Informativni prevod: “Etiopija. Praktični vodnik za častnika, namenjenega v vzhodno Afriko, Informacijski urad generalštaba visokega poveljstva A. O. (zaupni dokumenti)”, Asmara, julij, 1935.
Informativni prevod: “Piran za Benetke”, Luigi Morteani, Trst, 1906 (posvetilo Livia Zena de Castru).
Informativni prevod: “Tržaški problem. Zvezek I. Geneza in razvoj Julijskega vprašanja v povezavi z mednarodnimi dogodki (1943-1952)”, Diego de Castro, založnik Licinio Cappelli, Bologna.